Ljudi mogųt koristati cifry od 0 do 9 kako stilizovane bukvy, to ne jest novinojų. Najvyše znajemy priměr, věrojętno, jest anglijsky 1337-speak, kde bukvy zaměnjajųt sę na jih bližajši vizualny ekvivalent iz cifr: 4 zaměsto “A”, 5 zaměsto “S”, 0 zaměsto “O” i tako dalje. Prěměna jednyh symbolov iz ASCII (bukv) na druge symboly iz ASCII (cifry) ne jest plod někakoj realnoj potrěbnosti; ako li govoriti bez učtivosti, 1337-speak jest izzvan želańjem ljudij izpętriti sę1. Tuto ne jest jedinstveny povod koristati cifry zaměsto bukv.

Poněkȯgda zaměna bukv na cifry jest rezultat defekta pristųpnosti “pravilnyh” simbolov. Tak, napr., bukva Ҕҕ iz kirilličnogo jakutskogo alfabeta sę čęsto zaměnjaje na 5 vslěd togo že tų cifrų je vyše legko najdti na klavišnicah. Vyše radikalno, kirilični Slovjani čęsto imajųt někaky sistem transliteracije vlastnoj azbuky do nabora latinskyh ASCII-znakov. Imam na myslji bulgarsko-makedonsky sistem “шльокавица” (nazva izhodi od slova, označajųćego “durna rakija”) i iztočnoslovjansky “транслит”. V takyh slučajah osnovojų zaměn može byti vizualno srodstvo (Ъъ = 1, Зз = 3, or even things like Яя = 9I and Ыы = 61), fonetična blizosť (Шш = 6, tomu čto imę cifry sę počinaje na “š”: “šesť”; Чч = 4, bo nazva jest “četiri”) ili až pozicija na standardnoj tipkovnice (Яя = q, tomu čto bulgarsko råzložeńje klaviatury ЯВЕРТЪ ima ravnakų klavišų za latinskų q i kiriličnų я).

Ale sųt takože situacije, kȯgda ješče nemaje “pravilnyh” simbolov i někto trěbuje izmysliti nove znaky i bere cifry kako inspiracijų za nove bukvy. O takyh slučajah ja bųdų razskazati dalje.

Bukva Paločka

Mnoge języky narodov Kavkazskyh Gor imajųt komplikovany sistem sųglasok, ktore mogųt byti edžektivnymi/abruptivnymi ili izhoditi iz gȯltky. Sovětski lingvisti adaptovali sistem kirilici, kde “mękky znak” Ьь može prěměniti izgovor zvųka na vyše palatalizovany, i dobyli sistem, kde osoblivy dodatny simbol “paločka” (maly kyj) dělaje izgovor zvųka vyše edžektivnym. Vslěd pristųpnoisti znakov na pišęćej mašině tuty dodatny simbol jest cifra 1. V několiko lět tuty znak počęl byti oficialėn i fonty mogųt pokazyvati go inako od cifry 1. Tutčas bukvy Ӏӏ sųt dodane do Unikoda.

Anglijska Vikipedija piše, že Paločka izhodi od arabskoj bukvy Alif (ا), ale ne smogl jesm najdti žrdlo za tuto tvŕdžeńje.

Tresillo i Cuatrillo

Kȯgda španski ljudi silili sę zapisati języky kolonizovanyh narodov Ameriky črěz latinicų, oni trěbovali koristati dodatne bukvy. Jedin taky sistem, izbudovanny duhovnikom po imeni Francisco de la Parra, imal znaky Ꜫꜫ (“mala trojka”, označala zvųk /qʼ/) i Ꜭꜭ (“mala četverka”, označala zvųk /kʼ/).

Ja nažalosť ne znam vyše detaljev o tom, kaky rezon byl za taky izbor simbolov. Ale jest zajmlivo že bukvy ktore izhodęt od 1, 3, 4 mogųt označati edžektivne zvųky – bylo li tuto izdělano nězavisno?

Slogovo piśmo Čeroki

Bliz 1809 lěta, indejec plěmeni Čeroki po imeni Sequoyah dobyl interes do togo, kako råbotajųt “govoręći listi” evropejcev. Sequoyah ne znal nikakogo evropejskogo języka i ne uměl čitati, ale on viděl knigy i smogl priblizno sråzuměti obći princip. Rezultatom několikyh lět eksperementovańja stalo slogovo pismo (zaměsto alfabeta). Jedin poględ na kollekcijų tyh znakov jest dosť da by sę uběditi, že latinska abeceda uvěrenno byla inspiracijejų; ale ako li poznati, kakym jest odpověd medžu znakami i zvųkami, tȯgda očevidnym stanovi sę fakt, že Sequoyah ne znal izgovor latinskyh bukv i až možno ne znal, kake znaky sųt cifry, a kake sųt bukvy.

Několiko znakov pisma Čeroki sųt podobne na arabske cifry: Ꭽꭽ = ha; Ꮞꮞ = se; Ꮾꮾ = wv (kde “v” proiznosi sę kako nevtralna nosovka); Ꮊꮊ = me.

Tony języka

Obyčno tonalne jezyky, ktory koristajųt latinskų abecedų, imajųt prěmnogo diakritikov v ortografiji: Xiàndài biāozhǔn hànyǔ, Tiếng Việt, slovẹ́nščina (tonẹ́mski gȏvor). Ale drugojų opcijejų jest koristańje bukvo-podobnyh simbolov, ktore davajųt indikacijų tona blizkogo k njim sloga.

V něktoryh językah Kitaja konečne soglasne bukvy ne imajųt zvuka, a označujut ton svojej vlåstnoj silaby. Napr., slovo “miz” v języku Zhuang izgovarivaje sę ne kako “miz”, a kako “mi” s padajųćim tonom.

Take języky (Hmong, Zhuang, Unified Miao) sųt čempiony odnosno koristańja latinskoj abecedy najvyše različno od drugyh. Ale Zhuang imal drugy sistem medžu 1957 i 1982 lětami, kde šest tonov togo języka pisali sę črěz specialne dodatne simboly, izmyslene sovětskymi lingvistami. V 1982 lětu byla reforma pravopisa, ktora zaměnila tute nove znaky na bukvy latinice (ale možno uviděti něktorų vizualnų podobnosť).

Nomer tona Bukva za ton   Komentar
  1957 1982  
1 ∅ ∅ Ne piše sę
2 Ƨƨ z Osnovana na cifrě 2
3 Зз j Bukva kirilice
4 Чч x Bukva kirilice
5 Ƽƽ q Osnovana na cifrě 52
6 Ƅƅ h Osnovana na cifrě 6

Dvanadsęty sistem čislěńja

Tuta historija jest někaky drugy směr: sde ljudi izmyslili cifry, osnovane na bukvah. Ja myslim že ona je vse jedno relevantna. Sistem čislěńja je metoda zapisa numerov črěz cifry; my obyčajno koristajemo desęty sistem čislěńja, ktora imaje cifry 0, 1, … 9. Ale takože sųt možne i druge sistemy čislěńja. Dvanadsęty sistem imaje někake plusy odnosno desętogo i už několiko věkov na světu sųt ljubitelji duodecimalov.

dozenal Russko slovo “дюжина” jest pozajęto črěz francuzsky język latinsko “duodecim”

Ale kake bųdųt izględati simboly za “nove” cifry 10 i 11? Najvyše popularnymi tutčas sųt dva metoda označeńja, jedin jest preferovany v Amerikě (Dozenal Society of America), a drugy v Britaniji (Dozenal Society of Great Britain).

Nomer DSA DSGB Imę
10 χ (X) ↊ (T) Dek
11 Ʒ (Ɛ) ↋ (Ɛ) El
12 10 10 Do

Rezon za χ jest že X označaje 10 v rimskyh cifrah. Načrtańja DSGB izhodęt ne od cifr 2 i 3, a od anglijskyh slov “ten” i “eleven”, ale sųt trohu “estetično modifikovanyh”. One byli izmysljene Isaakom Pitmanom v 1857. Podobnosť cifr Pitmana na 2 i 3 ne jest slučajnosť; on takože byl limitovan tehnologijejų pěčatajųćego pressa i ekonomikojų egzistujućih metaličeskyh liter.

Obadva varianta byli opisany v jednom propozalu do Unikoda, ale jedino variant DSA byl realizovan, tomu čto komissija rěšila že Dek v variantu DSGB jest prězměrno podobėn na grečskų bukvų Χχ, a obadva varianta El sųt grafičnymi variantami (zaisto, v jednoj iz knig Pitmana znak El izględal kako simbol DSA, a ne kako simbol DSGB).

  1. Pomilujte mę za glupų směškų: russky glagol “выпендриваться” etimologično izhodi od *vy-pętriti sę i označaje “ekshibovati sę, da by dobyti ljudskų uvagų i pohvalų”. Kako i 1337SP34K, moje koristańje medžuslovjanifikovanoj formy slengovogo slova gorši råzumlivosť zaradi možnosti izstaviti svojų intelektualnosť. Směška jest sebe-referentna. ↩

  2. Znak Ƽƽ ima osoblivo město v mojem sŕdcu, tomu čto nazva tutogo bloga je rodžena hvala podobnosti medžu kirilličnoj Б i cifrojų 5 v kontekstu mojego prězimena, zlo natipkanogo na značku jednoj konferencije. ↩